Revolucija informacijske tehnologije
Cloud, oblak, računalništvo v oblaku
Razlaga računalništva v oblaku ni enostavna, vsaj če bi ga želeli razložiti povprečnemu zemljanu.
Ker pa smo IT-jevci, nam je, seveda, vse jasno. A povprečni uporabnik vseeno ne ve, kaj to točno je. Kako torej razložiti nekaj, kar je tako izmuzljivo, kot je oblak?
Najboljše, da začnemo tam, kjer se zgodba dejansko začne: v marketinških oddelkih najrazličnejših proizvajalcev programske in strojne opreme. Ti so svojim prodajalcem pripravljali zelo lepa marketinška gradiva in ko je bilo treba predstaviti, kako se njihov izdelek integrira v IT okolje stranke, so kot piktogram za internet, uporabili piktogram oblaka.
Gremovoblak.si
Zadali smo si nalogo, da vam kar najbolje predstavimo oblačno računalništvo, računalništvo v oblaku, cloud computing, oz. kakorkoli že poimenjujemo ta nov fenomen.
Ta stran skupaj z blogom je zato namenjana vsem, ki želite biti ‘v koraku s časom’. Predstavljali bomo tehnologije, prednosti in novosti s področja računalništva v oblaku.
IaaS
Infrastructure as a Service oz. Infrastruktura kot storitev.
Gre za najosnovnejšo obliko računalništva v oblaku, torej enostavno rečeno za procesorsko moč, pomnilnik in diskovni prostor, kar lahko povzamemo kot najem računalniške infrastrukture.
PaaS
Platform as a Service – Platforma kot storitev.
Največkrat se ta model računalništva v oblaku razumeva kot platformo, ki omogoča delovanje programske opreme. Osnovni namen PaaS modela je razvoj in testiranje aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne infrastrukture.
SaaS
Software as a Service – Programska oprema kot storitev.
Predstavlja najrazvitejši model računalništva v oblaku. Aplikacije se tu nameščajo, zaganjajo in izvajajo v oblaku. Uporabnik za delovanje potrebuje le dostop do spleta in brskalnik. Ostalo zagotovi ponudnik SaaS storitve.
Kaj lahko najprej selimo v oblak?
Najbolj razširjen primer uporabe računalništva v oblaku je elektronska pošta. Prav elektronska pošta je ena izmed prvih storitev, ki je svoje mesto našla v oblaku. Postaviti lasten e-poštni sistem, ki je zanesljiv in varen, pa čeprav gre za malo ali mikro podjetje ali celo privatno uporabo, se šteje v tisočih evrov. Ste pripravljeni dati toliko denarja? Najbrž ne. Naročnina na storitev pa je morda že povsem druga zgodba.
Ne zaupam oblaku – ga ne uporabljam.
Vsi ga uporabljajo. Pa še zavedajo se ne. Gmail, Hotmail, Dropbox, komunikacija z državno upravo,…
Vse to so storitve, ki jih vsi poznajo in uporabljajo. In pri vseh gre za storitve v oblaku. Se je morda kdo že kdaj vprašal na kateri verziji je naprimer Gmail mailbox?
Odgovor je zelo preporost…na zadnji verziji. Tako je, razvijalci stalno izpopolnjujejo kodo, odpravljajo napake in skrbijo za nemoteno delovanje. Vendar se to vse vrši v ozadju, daleč od vas. Pravzaprav to za nikogar niti ni pomembno, dokler lahko dostopa do svojega poštnega nabiralnika od kjerkoli, kadarkoli in brez kakršnihkoli tehničnih težav.
Oblak ni muha enodnevnica. Oblak ostaja.
Večkrat lahko slišimo, da je oblak muha enodnevnica in da bo jutri spet nekaj drugega, na kar se bomo morali navaditi.
V zadnjih nekaj letih, se je oblačno računalništvo zelo razširilo. Največji ponudniki programske in strojne opreme se usmerjajo v oblak. Zato lahko trdimo, da je oblak tukaj. In prav vse smernice kažejo, da bo tukaj tudi ostal. Nespametno bi bilo, da ga ne bi izkoristili.
